izobrazevanje_na_daljavo_covid19

54 Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji Kaj lahko stori učitelj? Izhajajoč iz zgornjih ugotovitev je smiselno, da učitelj – glede na lastne odgovore na vprašalnik – razmišlja o osebnih močnih in šibkih področjih. Ob tem pa:  išče ustvarjalne rešitve poučevanja svojega predmeta na daljavo oz. oblikuje miselne izzive, ki bodo za učence zanimivi, povezani z njihovimi interesi, verjetnost, da se bodo učenci odzivali in sodelovali, pa bo večja.  V dialogu s kolegi razrešuje aktualne dileme ter raziskuje in ozavešča potencialne izvore nezadovoljstva, stiske in negotovosti v času izobraževanja na daljavo . Učitelji v majhnih skupinah, v katerih ustvarijo zaupnost, podpirajo drug drugega, izmenjujejo poglede, skupno raziskujejo in preizkušajo raznovrstne rešitve ter drug drugega navdihujejo. Na ta način ustvarijo učečo se skupnost, v kateri kot strokovnjaki rastejo in se krepijo.  Jasno razmejuje lastno odgovornost za učne dosežke učenca od učenčeve (Bečaj, 1990), kar deluje razbremenilno glede občutka odgovornosti za morebitno neodzivnost učenca: učiteljeva odgovornost je izvajati pouk (na daljavo) v skladu s smernicami kakovostnega poučevanja (kratke, jasne razlage, ponazoritve povedanega, oblikovanje miselnih izzivov, v katerih učenec bodisi utrjuje, bodisi razširja in poglablja razumevanje učne snovi, to uporablja, vrednoti itd., spremljanje učenčevega napredka, individualiziranje učnih aktivnosti itd., več v poglavju 5.1.4), učenčeva odgovornost pa je slediti učiteljevim navodilom, se angažirati v dejavnostih, vprašati, če česa ne razume itd.). V dialogu z učencem izpostavlja, ubeseduje, opozarja na učenčevo odgovornost za njegove učne rezultate.  Razlikuje prožno od toge miselne naravnanosti (Dweck, 2000). 22 Prožna miselna naravnanost vključuje razumevanje napora, angažmaja, dela kot temeljnega dejavnika uspeha, toga miselna naravnanost pa kot temeljni dejavnik uspeha pojmuje sposobnosti, kar prispeva k različni motivaciji za učenje prožno mislečih in togo mislečih učencev. Medtem ko so prvi (ki verjamejo, da je uspeh odvisen od vloženega napora) za učenje pogosto bolj motivirani in ob neuspehu vztrajajo, so drugi (ki verjamejo, da je uspeh funkcija sposobnosti) pogosto v stiski, saj neuspeh zanje pomeni dokaz, da ne zmorejo. Ob neuspehu hitreje obupajo, zahtevnejših nalog ne tvegajo. Pomembno je, da učitelj v dialogu z učenci na daljavo nenehno izpostavlja, da so rezultati posledica vloženega napora in da vsakdo, ki si prizadeva, lahko doseže napredek. Sodelovanje, angažiranost in prizadevnost učencem osmišlja kot vrednoto, strategije formativnega spremljanja (opredelitev namenov učenja in kriterijev uspešnosti, načrtovanje poti do cilja in sodelovanje v dejavnostih, zbiranje dokazil o učenju, pridobivanje povratne informacije in/ali samoevalvacija v skladu s kriteriji uspešnosti, načrtno izboljšanje izdelka ali dejavnosti; glej tudi 5.1.4) pa kot pot do osebnega uspeha.  Uporablja strategije, s katerimi spodbuja učenje učenja tudi pri poučevanju na daljavo (Pečjak, Gradišar, 2012). Ravnatelj v tem procesu učitelje lahko podpre tako, da: 22 Koncepta odgovornosti (Bečaj, 1990) ter toge in prožne miselnosti (Dweck, 2000) sta sorodna. Glej tudi Rupnik Vec (2020).

RkJQdWJsaXNoZXIy NTYyMTI3