Zakaj prizadevanja za ohranitev jezika in kulture porekla med Slovenci po svetu?

Materni jezik je dar, mati ga otroku podari na prsih, v naročju, podaja ga mehko in ljubeče, napolni ga s čustvi. Besede in kulturne prvine se vtisnejo v otroka po naravni poti, zato je posameznik z njim čustveno povezan. Iz družine gre otrok v svet, vrtec in šolo.

Poleg družinskega okolja in družinskega jezikovnega vzorca otrok spoznava standardni jezik, pridobi veščine za prestopanje iz dialekta v standardni jezik in pozneje v druge jezike.

Ljudje se selijo v okolja, kjer dobijo delo in možnost za preživetje. V novih okoliščinah se znajdejo naš jezik, materinščina, vrednote in norme izvirnega okolja, naša kultura, vse, kar prinašamo s seboj. V središče vsakdanjega življenja vstopata jezik in kultura okolja oziroma prvi jezik življenjskega okolja. S preselitvijo zamenjamo kulturno okolje, zato nam je dobrodošla spretnost gibljivosti med različnimi kulturami in jeziki, sicer lahko hitro dobimo oznako nevedneža v globalni vasi. Te veščine in znanja toliko hitreje pridobivamo, če imamo dobro osnovo v maternem jeziku in dobro poznamo tudi druge prvine svojega kulturnega okolja. Te veščine in znanja nas oblikujejo v posameznike z medkulturnimi zmožnostmi.

Kaj so medkulturne zmožnosti?

• Znanje več jezikov in spretnost komunikacije v več jezikih.
• Poznavanje osnovnih pravil, ki veljajo v različnih kulturnih okoljih. Tako lahko prispevamo k lastni samozavesti in dosegamo, da nas tudi drugi spoštujejo.
• Sposobnost prijaznega partnerskega sodelovanja z ljudmi iz različnih kulturnih okolij.

Z organiziranim učenjem in razvijanjem jezika in kulture med potomci slovenskega porekla v tujini slovenska država pomembno prispeva k ohranjanju slovenščine in spoznavanju kulturnih prvin slovenstva ter tako tudi k razvijanju medkulturnih zmožnosti, nujnih za sodobno življenje.