domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Intervju z Marijo Lesjak Reichenberg

Izkušnje pravijo, da med dopusti učitelji  preberemo največ tako leposlovja kot strokovne literature. Kateri dve strokovni in kateri dve leposlovni knjigi ter zakaj bi učitelju vtaknili v kovček ali nahrbtnik pred odhodom na dopust?

Jooooj, nehvaležno … Nekomu svetovati, kaj naj bere in to v času, ki naj bi bil namenjen predvsem “sebi”, nekako izoliranemu od  “moraš” … Moram odgovoriti, kajne? (Vzdih.) Pa naj bo.

Pri strokovnih knjigah bi ostala zvesta hiši, v kateri sem zaposlena, ter izdajam njene založbe. Pridužila bi se založbinemu povabilu k poletnemu branju in najprej izbrala knjigo Alenke Kompare in Tanje Rupnik Vec Kako spodbujati razvoj mišljenja. Zakaj? Ker je to knjiga, ki spodbuja k razvoju kritičnega misleca, mišljenje in sploh argumentirano kritično mišljenje pa je danes nekaj, kar se zdi povsem odveč, včasih se zdi, da celo nezaželeno. Dobro je, da v šolah mišljenje spodbujamo.

Druga strokovna knjiga, ki bi jo izbrala, je Življenje v skrajnostih: umetnost preživetja Frances Aschcroft. Idealno branje za čas, ki je pred nami. Ne glede na to, kam se raje podamo – pregovorna slovenska dihotomija je to -, v hribe ali na morje, nam bo ta knjiga zanimiva spremljevalka. Avtorica piše o redkem zraku in našem hitrejšem dihanju na višini, pa o zadrževanju sape, ko se potapljamo v globine. O japonskih ame, npr., o potapljačicah na dah, ki na morskem dnu nabirajo morske sadeže, ter plezalcih, ki delajo na izjemnih višinah. Pa o tistih, ki “so za vroče” in tistih, ki so “za hladno”. Intrigantno branje, toplo priporočam. In če smem izkoristiti gostoljubje vprašanja, bi prekoračila mejo in svetovala še eno knjigo: Glasbo življenja Denisa Noblea. Navdušujoče branje o genomu. Na zadnji strani knjige lahko preberemo med drugim tudi to, da je avtor za genom našel več glasbenih metafor, kot jih glasba najde zase. Provokativna misel, ki zahteva razmislek o glasbi. Ali glasba misli samo sebe? Jo mislijo glasbeniki? Kakorkoli … na tej točki lahko rečemo, da je avtor knjige morda glasbo nekoliko izrabil, a izjemno decentno, nekako s spoštovanjem in predpostavko, da o glasbi vemo več kot o genomu, torej … z namenom, da z glasbeno abecedo pomaga razložiti genom. Potrebujemo prispodobe, da lahko opišemo nekaj tako kompleksnega, kot je življenje, kot je genom … To knjigo omenjam tudi zato, ker je avtor letos izdal novo knjigo. Njen naslov je Dance to the tune of life. Še ena izjemna knjiga, napisana z avtorjevo catchy, torej tekočo pripovedjo, ki te ujame vase … Morda se bo kdo v Sloveniji odločil za njen prevod … Toplo priporočam.

Pa leposlovje?

Hm, leposlovje … (Hudomušno.) Sem že prekoračila obseg, ki ste ga predvideli za odgovor na to vprašanje?

Če sem se v okvirih strokovne literature ukvarjala z življenjem, bi s tem “konceptom” nadaljevala na področju leposlovja. Premišljen in izbrušen slog pripovedi zaznamuje delo Pokrpajmo žive Maylis de Kerangal. Kalejdoskopsko magična pripoved o ljudeh, ujetih v trenutke odločitve, ki bodo zaznamovale njihova življenja. Nesentimentalnost uliksesovske pripovedi, jasno izrisani liki …, lepa knjiga, ki je ne odložite, dokler je ne preberete do njene zadnje strani.

Pa še zadnja knjiga, ki jo predlagam … Ni lahkotna. Ni plaža, tako kot nobena od do sedaj predlaganih – čeprav na plažo radi vzamemo prav kaj takega – tako vsaj pravijo. No, verjetno ne vsi … Težak naslov, boleča vsebina, a v časih, ko je vojna takorekoč vseprisotna, nekako razumljiv predlog. Kenzaburō Ōe, kasneje Nobelov nagrajenec, kmalu po vojni napiše zrelo delo Potrgajte poganjke, postrelite otroke. Brezhibna kritika družbe in vojne. Tenkočutna pripoved o skupini otrok, ki želi preživeti kljub in navkljub vsemu. Knjiga, ki ti da misliti.

Na podlagi česa se odločite, katero knjigo boste vzeli v roke? Ste eden (ena?) izmed tistih, ki (ga) jih odvrne nasvet: “To pa moraš prebrati!”

Lep krog bova naredila s tem vprašanjem … (se namuzne). Nehvaležno je svetovati – kot viidite, nisem natresla prav lahkotnih predlogov -, pa tudi neetično, sploh če na vaše drugo vprašanje odgovorim iskreno … Nasveti tipa “to pa moraš prebrati” me po navadi odvrnejo. Sprejmem jih le takrat, ko mi neko knjigo priporočijo osebe, katerih miselni svet mi je blizu. Knjigo, ki sem jo priporočala kot prvo leposlovno, mi je priporočila prijateljica. Na vprašanje “Jo že bereš?”, ki mi ga je zastavila po elektronski pošti, sem odgovorila “Na dušek sem prebrala tri strani knjige, ki ji moraš slediti res skoncentrirano, saj sicer precej izgubiš, ko te z magičnim jezikom vleče vase, in plete in pripoveduje, kot da se Ulikses še ni porodil, in tako iz vrstice v vrstico, ko se prvi prelom zgodi na koncu prve strani in drugi nekoliko kasneje, a spet ne prehitro, in tu me sreča moje razmišljanje pred odpiranjem kuverte – le kaj si mi zanimivega namenila tokrat in kaj je tisto, kar te priteguje v izboru tovrstnih biserov – in si povem, da mora to zagotovo biti spoj posebnega jezika pripovedi, če ne že jezika kot takega, pa seveda teme, take, neobičajno intrigantne, in potem mi prve tri strani povedo, da se najverjetneje ne motim”. Sem vam odgovorila?

Več kot to. Vam je branje užitek popotovanja v neznano ali se branja “lotite” – odločno, študijsko, s temeljitim načrtom?

Tokrat bom krajša. (Nagajiv nasmešek.) Eno in drugo. Odvisno od knjige. Odvisno od namena. Odvisno od časa.

Pogosto vodite pogovore z avtorji ob izidu njihovih del. V katerem okolju in ob katerih priložnostih so takšni pogovori najboljši in tudi najbolje prepričajo poslušalce, naj knjigo vzamejo v roke?

Mhmmm … Najbolj je učinkovito, ko zbrane poslušalce tema tudi sicer zanima, ko si v okolju, ki je branju in knjigi naklonjeno. Največ pa je odvisno od avtorja oz. avtorice same. Ko vidiš, kako njihovo ustno pripoved prevzema žar, zavzetost in zavezanost temu, kar so napisali, ko vidiš, da to ne le pišejo, ampak tudi živijo …, se pač ne moreš upreti knjigi, ki so jo napisali. Avtorjeva oz. avtoričina osebnost je tista, ki pogosto najbolj prepriča.

Bralna značka je gibanje, ki bo kmalu staro 60 let. Bila je eden od vzvodov množičnega branja osnovnošolcev. Kdo ali kaj danes najbolj motivira mlade za branje?

Mislim, da so vzori tisti, ki že od nekdaj najbolj vlečejo. Stvar vsakega posameznika ali posameznice in okolja, v katerem se gibljeta, pa je, kdo ali kaj bo “vzor”. Če je prvi gradnik poti do branja prisotnost knjig v domačem okolju – in to že od zgodnjih začetkov življenja najinih posameznikov in posameznic -, potem kasneje nastopijo mnogi. Danes vsi, ki kakor koli delujemo v polju knjige in branja, poskušamo najrazličnejše. Povezava, ki se mi je še pred časom zdela popolnoma nemogoča, se je pokazala kot zelo učinkovita: govorim o povezavi športa in branja. Mediji namreč športu namenjajo bistveno več prostora in časa, kot ga namenjajo kulturi, umetnosti in knjigam, s čimer se seveda ne morem sprijazniti … Ne glede na to, da je resnemu športnemu udejstvovanju potrebno nameniti veliko časa in energije, se mnogim zdi, da je vložek, ki ga namenimo branju, “težji”. Oboje je trening. Presenečena sem bila, ko sem slišala, da so bili starši v neki situaciji  skeptični do tega, da bi se otrokom oziroma mladostnikom bralo … Najverjetneje je na to njihovo stališče vplival marsikateri dejavnik, zgodba se je dobro razpletla, postala celo zgodba o uspehu, a če je verjeti, da so nekateri starši lahko govorili o branju kot prisili, potem bi na tej točki jaz začela govoriti o branju kot otrokovi pravici … Ker branje vodi k znanju, znanje pa k izobraženosti, ta pa h kakovostnejšemu življenju nas in družbe, v kateri živimo. Da se razumemo …, kakovost, o kateri govorim, ni imeti, kakovost je vedeti. Razumeti. Misliti. In če otroka do knjige in branja pripeljeta športnik ali športnica, je to odlično.

Najlepša hvala za pogovor. Upam, da sva prepričala še koga, da so denar, krema za sončenje in knjiga najpomembnejše reči, ki jih je treba vzeti na dopust.

Mag. Marija Lesjak Reichenberg je na ZRSŠ zaposlena 15 let. Najprej je bila pedagoška svetovalka za razredni pouk, nato vodja Založbe ZRSŠ, zdaj pa je višja svetovalka v Središču za kakovost in razvoj. V pogovor smo jo zvabili predvsem kot bralko in spodbujevalko branja.

Marija Lesjak Reichenberg

Središče za kakovost in raziskovanje, Zavod za šolstvo

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter