domov

SLO

ZALOŽBA   vozicek

Intervju: Jožica Gramc – Pika

Ali učitelji družboslovja upravičeno opozarjajo, da so pogosto prezrti, ko gre za izobraževanje učiteljev?

Včasih je njihov občutek upravičen. Družboslovje je tako imenovani splošni predmet in zato za strokovne šole in njihove dijake, ki so se prišli izobraževat za poklic, manj »opažen«. Vzrok takšnemu gledanju je lahko tudi to, da za njihove šole kot celoto in za strokovne predmete skrbi Center za poklicno izobraževanje, za njihov predmet in zanje pa »samo« ZRSŠ. Nekaj k takšnemu občutku prispeva, da so po osnovni izobrazbi sociologi, geografi, psihologi, etnologi, ekonomisti ali zgodovinarji in pričakujejo, da bi morali biti za celostni šolski predmet še posebej izobraževani. Se je pa že zgodilo, da je bil marsikateri seminar za družboslovje zaradi premajhnega števila prijav odpovedan, kar še dodatno utrjuje v njih občutek zapostavljenosti.

Rada bi poudarila, da sem ob položaju učiteljev družboslovja dojela, da imam sama možnost, da lahko pogledam tudi izven tega predmeta in nagovorim še ostale učitelje, šole ob programih, ki jih pripravljamo. Na ta način imajo tudi učitelji družboslovja več možnosti izbire. Pravzaprav državljanska vzgoja, socialno učenje, izobraževanje za ČP ne zavezuje samo učiteljev družboslovja. Sodelovanje in soustvarjanje s kolegoma za zgodovino in geografijo, učitelji in zunanjimi strokovnjaki potrjuje smiselnost načrtovanja programov izobraževanja, ki izhaja iz položaja in potreb učiteljev.

Je možno katero od težav, ki ste jih omenili, omiliti?

Na ZRSŠ se trudimo, da na te učitelje ne pozabimo. Učitelje družboslovja enakovredno vključujemo v projekte; celo posebej jih vabimo. Ko so pred pol desetletja ukinili študijska srečanja za učitelje družboslovja, smo jih pedagoški svetovalci organizirali v svojem prostem času; samoiniciativno. Res pa je, da obstaja dejavno jedro učiteljev družboslovja, ki se zaveda svojega poslanstva in nam ni težko pripraviti izobraževanja zanje.

Ena od izobraževalnih poti, ki je dobrodošla za učitelje je spletna učilnica. Aktualne informacije in didaktični namigi so dodatna spodbuda za učitelje. Pri tem se zavedamo kako pomembna je za učitelje strokovna podpora in razumski (znanstven, širok, večkulturen) pogled na probleme in procese v družbi. Pri učiteljih krepimo zavedanje kako pomembno je vključevanje bogastva različnih projektov (šolskih in nešolskih) v reden/običajen šolski program. Pomembno je, da vemo, kaj in zakaj delamo in do ciljev vodi tisoče poti. Družbeno poslanstvo učitelja nam je pri tem jasno.

Omenjate posebno poslanstvo učiteljev družboslovja. Kaj mislite s tem?

Cilji in poslanstvo učiteljskega poklica in šole so preširoki in prepomembni, še posebej učiteljeva samodejavnost, da bi jih utesnjeval prisilni jopič ozkega branja učnih načrtov in katalogov. Svet ter svetovljanske, državljanske in osebne potrebe se prehitro spreminjajo, da bi šola zmogla nanje odgovoriti brez odpiranja navzven in naslanjajoč se na vzajemno sopomoč iz družbenega okolja. Za realizacijo ciljev je ključen tudi odnos učiteljev do učencev/dijakov in poučevanja, vzgojna komponente šole in njihove skupne vrednote.

Večina učiteljev družboslovja ni samo učiteljev predmeta. Na šolah podpirajo dijake v šolskih in obšolskih dejavnostih, ki niso izrecno vezane na predmet: dijaška skupnost, dijaški parlament, raziskovalne dejavnosti, razvijanje socialnih veščin in podobno. Pogosto se dijaki k učitelju družboslovja zatečejo, ko jih zanimajo osebne, šolske in državljanske dolžnosti in pravice. V dijaških letih se pomembno oblikuje značaj, zelo so občutljivi za krivice; zato morajo biti učitelji družboslovja prvi, ki ne le poučujejo o demokraciji, ampak morajo, da so prepričljivi in verodostojni, tako tudi ravnati. Kar pa je v šoli, še posebej storilnostno naravnani, izjemno težko. Zapisana pravila in nenapisani gradniki šolske kulture bistveno zaznamujejo vsako generacijo in njen odnos do družbe kot celote in do posameznih družbenih skupin. Kakšna bo družba v prihodnje oziroma ali kako kakovostna bo prihodnja skupnost, je v veliki meri odvisno od pro socialnega razvoja sedaj odraščajočih generacij.

Tudi vi pogosto pogledate izven svojega predmeta; širše. Katere seminarje in usposabljanja pripravljate?

Pripravljamo različne oblike izobraževanj po vsebini in obsegu. Želimo razširiti zavedanje o vzajemni soodvisnosti v sodobnih družbah in o vplivih dejanj, ki se odslikavajo na različnih ravneh družbe. Izvajalci in učitelji iščemo uporabne načine, kako v tej resničnosti odgovorno, praktično, uporabno in življenjsko osmisliti pouk družboslovja, socialno učenje, mirovno vzgojo, izobraževanje za človekove pravice… Želimo poudariti raznolikost vsebin, virov, pristopov, pogledov, ki se nanašajo na državljansko kulturo, državljansko vzgojo, aktivno državljanstvo, socialno učenje, mirovno vzgojo in uresničljivost zapisanih ciljev v katalogih in učnih načrtih.

Ob tem spodbujamo učitelje, da delijo svoje znanje in izkušnje, spodbujamo šole k prijavljanju in izvajanju novih projektov, k povezovanju med šolami in nevladnimi organizacijami, medgeneracijskemu povezovanju, prostovoljstvu … V izhodišče smo postavili, da učeča skupina ne dela le na vsebinah, ampak ves čas dela tudi na odnosih. Razvijamo pristope, ki omogočajo uresničevanje že omenjenih ciljev in spodbujajo sodelovanje in soudeležbo, kritično razmišljanje, skupnostno učenje, odgovornost, socialno in etično občutljivost, solidarnost, ustvarjalnost. Skupaj širimo polje spoštovanja in zaupanja.

Izkušnje in odzivi kažejo, da se ob taki naravnanosti odpirajo pri vseh sodelujočih nove dimenzije pri razmišljanju o poučevanju, učenju, znanju,pedagoški komunikaciji, vrednotah,vrlinah, ki so vezivo vsake skupnosti. Številne izkušnje iz različnih zgodb npr.: taborov, seminarjev, IP projektov in prijave na razpisane programe potrjujejo smiselnost tega modela in naravnanosti.

Delo z razvojno skupino za družboslovje smo tudi podobno zastavili in verjamem, da se bodo naši skupini v nadaljevanju pridružili tudi drugi učitelji družboslovja. Sama se ob tem zavedam privilegija, da imam možnost sodelovati z izjemnimi posamezniki v naši instituciji in številnimi drugimi, ki s svojim delovanjem dokazujejo, da je marsikaj uresničljivo … Ob njih v vseh letih tudi sama strokovno in osebnostno rastem. Različne oblike svetovanj so tudi postale stalnica mojega dela. To je dodatna možnost, da pridem v stik z učitelji in šolami. Sodelovanje v mreži Unescovih šol Posavje pa je zame dodatna spodbuda pri mojem delu. Lahko rečem, da je mednarodni tabor v Pišecah z naslovom Premikamo meje prava valilnica idej in preplet različnih pristopov in povezav, ki širijo obzorja vsem sodelujočim in v skupnosti.

Sodelujete pa tudi izven ZRSŠ. Prejeli ste mednarodno nagrado Učitelj za mir – Un educatore per la pace. Katere so bile vaše dejavnosti, ki jih je komisija prepoznala, da vam je v konkurenci osmih držav podelila priznanje?

Delo z nevladnimi organizacijami je vezano na moje delo v ZRSŠ, poleg tega pa se zavedam, da te organizacije v izobraževalni verigi uspešno dopolnjujejo tisto, kar so mogoče spregledali učni načrti ali smo v naglici poučevanja pozabili učitelji in šole. Trenutno sodelujem pri pripravi priporočil za izvajanje prostovoljstva v vzgojno izobraževalnem sistemu, ki bo priloga nacionalni strategiji za prostovoljstvo.

V mednarodno obarvani skupnosti kolegov v komisiji, ki me je nagradila so iskali in poiskali področja, ki povezujejo in kulturno bogatijo življenje v skupnosti. Poudarili so dragocenost celostnih pristopov, zavezanost timskemu delu ter upoštevanju načela, da je potrebno pri vzgojno-izobraževalnem delu ustvarjati takšne okoliščine, v katerih mladi lahko izražajo lastna stališča in tako vzpostavljajo odnose, ki so nujno potrebni za kvalitetno sobivanje v skupnosti in delovanje posameznika v družbi. Ob razglasitvi so nanizali vse tisto, kar odraža mojo naravnanost in prizadevanja pri kreiranju avtentičnih vsebin in metod dela na področju družboslovja in mirovne vzgoje in za kar si vsa leta skupaj z drugimi prizadevamo. Poudarili so da so zapisane ideje in cilji mirovne vzgoje in predstavljeni pristopi v pedagoški praksi uresničljivi.

Tabori za mlade in soustvarjanje z učitelji na različnih oblikah izobraževanja in naslovi le-teh: Kultura sobivanja, Umetnost sobivanja, En svet – sodelovanje in soustvarjanje, Socialno učenje … so še posebej pritegnili njihovo pozornost. Zato priznanje razumem kot spodbudo vsem, s katerimi sem in še sodelujem pri uresničevanju zapisanih in nenapisanih idej za več znanja in razumevanja v vzgojno izobraževalnem sistemu. Verjamem, da je medsebojno povezovanje edina prava pot do humane družbe prihodnosti in kulture miru. Osebna doživetja odgovornosti, spoštovanja, prijateljstva, dobrote, solidarnosti, ljubezni, bližine, pripadnosti pomagajo vsem v vzgojno izobraževalnem procesu dojeti temeljne življenjske vrednote in so v pomoč pri odnosu do življenja.

Zaključila bom z Gandhijevo mislijo, ki jo večkrat uporabim: “Bodi sprememba, ki jo želiš.”

Za področje družboslovja ima Zavod RS za šolstvo zaposleno svetovalko s polovičnim delovnim časom. Predmet družboslovje je navzoč v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja; zato mogoče malo stran od zanimanja javnosti, po pomenu pa enakovredni predmet. O drugačnosti in posebnosti položaja predmeta družboslovje smo se pogovarjali s Piko Gramc.

Jožica Gramc - Pika

pedagoška svetovalka za družboslovje , Zavod za šolstvo

Email this to someoneShare on FacebookTweet about this on Twitter