Nazaj na vrhnjo stran: Aktualno

Varno in spodbudno učno okolje

Na spletnem zavihku, namenjenemu varnemu in spodbudnemu učnemu okolju, posvečamo pozornost naslednjim aktualnim tematikam:

  • Duševnemu zdravju in podpori pri duševnih stiskah
  • Dobremu počutju in spodbudni klimi
  • Medvrstnišemu nasilju in preventivnim aktivnostim
  • Krepitvi empatije
  • Vključevanju priseljencev in otrok ter mladostnikov z začasno zaščito in
  • Delu s starši

Podpora učencem v stiski

V zadnjem času postajajo izzivi na področju duševnega zdravja in povečani pojavi duševnih stisk vse bolj pereči. V ta namen smo na Zavodu RS za šolstvo angažirali strokovnjakinje za duševno zdravje oseb, ki so pripravile ideje, kako ravnati v primerih, ko se učitelji srečujete z učenci z duševnimi stiskami. Za to ponudbo smo se odločili, ker ste učitelji največ časa z njimi, zato ker vam učenci praviloma zaupajo in ste vi tisti, ki pogosto prvi zaznate, da so v stiski.

Naslavljamo stiske:  odklanjanje šole, vračanje po daljši odsotnosti, prekomerna raba zaslonov, motnje hranjenja, panične motnje, anksioznost, depresivnost, samomorilne mislimi, žalovanje, motnje hranjenja, psihosomatske težave, samodestruktivno vedenje in ogroženost zaradi naravnih nesreč.

Zakaj? Da boste pravočasno zaznali, da je učenec v stiski in se ustrezno odzvali, če še nihče drug tega ni ugotovil in da boste učenca ustrezno podpirali, ko je enkrat stiska prepoznana. To ne pomeni prevzemanja vloge svetovalnega delavca, ampak podpiranje v vaši vlogi učitelja: med poukom, med odmori, v vlogi razrednika ali v vlogi čutečega odraslega, ki zna izpeljati rahločuten podporni pogovor in pomagati poiskati nekaj opor, ki bodo učencu olajšale šolski »vsakdan«.

UVODNIK

Infografika je na voljo na povezavi -> Uvodnik

Sodelovanje s svetovalno službo in načelo zaupnosti

PODPORA PRI ODKLANJANJU ŠOLE

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri odklanjanju šole

PODPORA PRI PRI VRAČANJU PO DALJŠI ODSOTNOSTI

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri vračanju po daljši odsotnosti

PODPORA PRI PREKOMERNI RABI ZASLONOV

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri prekomerni rabi zaslonov

PODPORA PRI MOTNJAH HRANJENJA

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri motnjah hranjenja

PODPORA PRI PANIČNI MOTNJI

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri panični motnji

PODPORA PRI ANKSIOZNOSTI

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri anksioznosti

PODPORA PRI PSIHOSOMATSKIH MOTNJAH

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri psihosomatskih motnjah

PODPORA PRI SAMOMORILNIH MISLIH

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri samomorilnih mislih

PODPORA PRI ŽALOVANJU

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri žalovanju

PODPORA PRI DEPRESIVNOSTI

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri depresivnosti

PODPORA PRI SAMODESTRUKTIVNEM VEDENJU

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora pri samodestruktivnem vedenju

Podpora učencem ob naravnih in drugih nesrečah

Tudi krizni dogodki in poplave, ki so jih v delu Slovenije doživeli mnogi otroci in mladostniki, vas, pedagoške delavce, postavljajo pred dodaten izziv, pri katerem vas želimo podpreti z nekaj informacijami in priporočili. V ta namen smo na Zavodu RS za šolstvo angažirali strokovnjakinje za duševno zdravje oseb z izkušnjami kriznih dogodkov, ki so predstavile nekaj načinov za podpiranje učencev v primeru naravnih nesreč.

Več o tem na posnetku dogodka Teden digitalnega izobraževanja v organizaciji Zavoda RS za šolstvo.

Infografika je na voljo na povezavi -> Podpora učencem ob naravnih in drugih nesrečah

Odnosi v razredu in medvrstniško nasilje

Odnosi v razredu in medvrstniško nasilje (1. del), izr. prof. dr. Katja Košir,
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM
Odnosi v razredu in medvrstniško nasilje (2. del), izr. prof. dr. Katja Košir,
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM

Varno in spodbudno učno okolje

Tako izkušnje kot številne raziskave (O naravi učenja, Socialni odnosi v šoli, Preventivna vloga pozitivnih socialnih odnosov v šoli) potrjujejo, da sta dobro počutje in klima kot učinka varnega in spodbudnega učnega okolja pomembna dejavnika učne zavzetosti in uspešnosti. Pri tem pa seveda z dobrim počutjem ne mislimo na lagodnost, pasivnost ali čutno ugodje, ampak na aktivno oziroma polno vključenost v učni proces in v dejavnosti, ki jih učenci doživljajo kot smiselne, ter v skupino, v kateri se čutijo sprejete in vključene: Vključujoča šola, Varno in spodbudno učno okolje.

Učitelji so včasih v dilemi, ali naj bodo prijazni ali zahtevni, ali čustva sodijo v šolo ali ne. Raziskave različnih disciplin z nevroznanostjo vred (OECD) pojasnjujejo, da je za učinkovit učni proces pomembno tako to, da se učenci vanj čutijo vključeni tudi s čustvi (da jim je zanimiv, smiseln, da jih nagovarja in angažira), kot to, da so v njem varni, povezani, spodbujeni, da jih ni strah in jih ne skrbi, ampak doživljajo občutek kompetentnosti: O naravi učenja, str. 83-103.

To ne pomeni varljive tolažbe in popuščanja, ampak kombinacijo spodbudnosti in odločnosti (ang. »warm demander«), strukture in podpore oziroma opore, visokih pričakovanj, a realističnih ter podprtih z ustrezno stopnjevanim učiteljevim vodenjem.

Na povezavi je na ogled e-urica na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje. Več o tem v: Vključujoča šola, Dobri odnosi za večjo uspešnost (dr. Zora Rutar Ilc)

Na Zavodu RS za šolstvo odgovarjamo na te izzive z aktivnostmi za varno in spodbudno učno okolje, in sicer:

  • s seminarji KATIS smo v šolskem letu 2020/2021 dosegli preko 1.000 pedagoških delavcev,
  • z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje, ki je usmerjena tako v didaktično kot v psihosocialno plat in smo v šolskem letu 2020/2021 z njo pričeli s 60-imi vzgojno-izobraževalnimi zavodi,
  • s ponudbo video paketov, zasnovanih na seminarjih KATIS, do katerih bodo šole lahko po prijavi v spletno učilnico dostopale v tem letu  

Z okrožnico MIZŠ smo v mesecu marcu 2022 šole povabili k usposabljanju na temo Varnega in spodbudnega učnega okolja.

Z razvojno nalogo Varno in spodbudno učno okolje podpiramo učitelje z usposabljanjem ter podporo in svetovanjem pri preizkušanju v praksi, in sicer na naslednjih področjih:

Rezultati končne evalvacije 63 vključenih šol, ki so v projektu sodelovale 3 leta, kažejo opazen porast aktivnosti VSUO na šolah. Timi prav vseh vključenih šol poročajo, da je bila večina kolektiva v zadnjem šolskem letu aktivno vključena v izvajanje strategije. Pri tem so vsi timi (razen 1) uspeli redno skrbeti za usposabljanje kolektiva iz vsebin VSUO.  Aktivnosti VSUO pa so pri svojem delu na treh četrtinah šol vsaj nekajkrat na leto pričeli izvajati VSI učitelji, v petini šol se je k temu priključilo približno polovica učiteljev, v 2 šolah pa je tim uspel pridobiti samo manjšino kolektiva. Tako ni presenetljivo, da 9/10 timov ocenjuje, da so na nek način s svojimi aktivnostmi dosegli vse učence, 1/10 pa približno polovico ali izjemoma nekoliko manj.

V novem šolskem letu se je v novi krog aktivnosti vključilo 89 šol.

Video na temo dobrega počutja in odnosne kompetence, ki je del zbirke videov iz razvojne naloge Varno in spodbudno učno okolje.

Strokovne podlage, orodja, primere in namige za prakso predstavljamo v 3. in 4. zvezku priročnika Vključujoča šola (Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost ter Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro vključenost) ter v strokovnem gradivu Kako do spodbudnega in varnega učnega okolja? V slednjem osvetljujemo tudi priporočene prakse ob pojavu neželenega vedenja. Več o tej temi najdete tudi v Revija VIZ 3-4/2018 in v prilogi revije VIZ 2/2018 Učiteljev glas.

Eno najpomembnejših priporočil se nanaša na priporočeni vzgojni pristop, ki temelji na kombinaciji jasnih pričakovanj in nudenju podpore (kognitivne in čustvene) pri doseganju le-teh. Poimenovali smo ga »spodbudna odločnost«, v izvirniku v angl. »warm demander«:

Vir: Bondy E. in Ross D. D. (2008), The Teacher as Warm Demander, The Positive Classroom, v Educational Leadership, 66/1, str. 54-58

Eno ključnih konceptualnih podlag na temo osebne dobrobiti/blagostanja, ki je povezano z varnim in spodbudnim učnim okoljem, predstavlja dokument OECD-ja LifeComp – Evropski okvir za osebno in socialno ključno kompetenco ter kompetenco učenje učenja, katerega prevod smo objavili v digitalni bralnici ZRSŠ.

Ker sta trenutno v šolstvu aktualni temi medvrstniško nasilje in duševne stiske, predstavljamo pogovore in predstavitve strokovnjakinj na to temo. TUKAJ pa najdete enega od referenčnih virov na to temo.

Viri pomoči in priporočil s področja duševnega zdravja:

Na temo medvrstniškega nasilja je delovna skupina, imenovana na Zavodu RS za šolstvo, pripravila Protokol ob zaznavi in za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Dokument je nastal z namenom, da zaposlenim v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnoveljavni program, pomagajo razumeti pojav nasilja med vrstniki ter se ustrezno in učinkovito odzivati oziroma ukrepati ob zaznavi medvrstniškega nasilja, še posebej v primerih hujših oblik nasilja.

Posnetek 19. e-urice: Neželeno vedenje: razlogi, ravnanje in preprečevanje

Posnetek 23. e-urice: Sopojavljanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih s posebnimi potrebami, 23. 4. 2021

V aktivnostih varnega in spodbudnega učnega okolja je veliko pozornosti posvečeno tudi krepitvi čustvene in socialne pismenosti. Čustvena in socialna pismenost (ČSP) predstavlja pomemben preventivni dejavnik za neželeno vedenje, hkrati pa je pomemben vzgojni cilj sama na sebi. Med drugim zajema: samopoznavanje (npr. pre-poznavanje svojih občutkov in čustev), samouravnavanje (npr.: uravnavanje lastnih čustev), upoštevanje drugih (npr. empatija), odnosne spretnosti (npr. aktivno poslušanje, spoštljiva komunikacija) ter odgovorno in etično ravnanje. Čustvena in socialna pismenost se krepi skozi temu namenjene prakse in aktivnosti. Primer, kako je v šoli možno na sistematičen način razvijati enega od vidikov ČSP – empatijo – prikazuje spodnji video dr. Tanje Rupnik Vec, najširši kontekst odnosne kompetence (katere del je zgoraj predstavljena empatija) pa predstavlja skrb za integriteto. Z videoma na to temo zaokrožujemo predstavitev področja Varnega in spodbudnega učnega okolja:

V zvezi s prihodom beguncev je na voljo pogovor z dr. Anico Mikuš Kos ob prihodu otrok in mladostnikov iz Ukrajine, na ISA inštitutu pa so v sodelovanju z MIZŠ podelili z nami video Krizna pedagogika.

Pozornost posvečamo otrokom s posebnimi potrebami, pa tudi s čustvenimi in vedenjskimi izzivi oz. izstopajočim vedenjem.

Za bolj učinkovito delo s starši pa je dr. Nina Novak v sodelovanju z mag. Lucijo Rakovec in Vesno Vršič pripravila naslednji video:

Druge koristne povezave: